Glasba: Boštjan Baša, harmonika
Sogovornik: Igor Koršič, profesor za zgodovino in teorijo filma
“Vot i leto proshlo, slovno i ne byvalo.”
“Zdaj je poletje mimo in bi ga lahko nikoli ne bilo.”
Letos odpira Ljubljanski grad vrata novemu ciklusu, ki bo razširil že tako pester izbor vsebin ter področij umetnosti. Prvi ciklus poezije z naslovom ‘’Barve ljubezni’’ bo v njegove prostore vnesel tenkočutno noto podajanja in prisluškovanja pesniški besedi v različnih jezikih ter pogovora o njej.
Zasnovala in uprizorila jih bo Tajda Lekše, moderatorka, jezikoslovka in prevajalka, ki se tokrat predstavlja v nekoliko drugačni luči. Ali kot pravi sama, ‘’Ena sama pesem ti lahko v nekem trenutku reši življenje, ga osmisli in mu vrne sijaj. Lirični pesnik ne potrebuje genialne ali celo revolucionarne ideje, temveč hrepeni po tem, da bi samoten trenutek življenja, občutenja ali doživetja napolnil z nepozabno globino in nostalgijo. V svojem čistem izrazu je poezija esenca življenja.’’
Tajda Lekše nas bo v petih večerih te jeseni povabila v pet evropskih dežel in obdobij; v prvem delu posameznega večera skozi umetniški recital izbranih pesmi v izvirniku in prevodu, v edinstvenem sozvočju s prav tako liričnim glasom solo inštrumenta. V drugem delu nas bo v pogovoru z zanimivim gostom popeljala skozi pokrajine pesnikovih občutenj in razpoloženj. O poeziji ljubezni in ljubezni do poezije na Ljubljanskem gradu – to jesen!
Zadnji koncert cikla nosi naslov SREBRNA. Veliki ruski pesnik 20. stoletja, Arseny Tarkovsky, oče režiserja Andreja Tarkovskega, je svojo prvo knjigo ”Pred snegom” izdal pri svojih 55-tih letih, in je v svetu še danes malo znan. Pesnica Ana Ahmatova je njegovo poezijo označila kot ‘’sodobno in večno”. V času, ko je bila ruska poezija vse prej kot samostojna, je Tarkovsky uspel ohraniti pripadnost sebi ter nadaljevati zven in vizijo mojstrov ruskega pesništva. V intuitivnem razumevanju, da je biti pesnik njegova rojstna pravica, je ohranil notranjo svobodo in ustvaril nepozabno poezijo. Živahno muzikalične, polne bibličnih in ljudskih odmevov, izžarevajo njegove pesmi pretresljivo hvaležnost za življenje na zemlji in povsem naravno otroško čudenje. Njegov sin Andrej je v kar nekaj filmih upodobil očetove pesmi, kot poklon njunemu odnosu ter kot pričevanje o estetski sorodnosti med sanjsko vizijo svojih filmov in poezijo.
Boštjan Baša, harmonika, bo v večer vnesel svetlečo SREBRNO barvo poezije Tarkovskega, ter nam priklical neskončnost ruskih step, ki jih v dolgih zimskih nočeh obliva le mesečev sij.
Več informacij: